Čuwan ve nungišt

Qʉnḍʉwe          Negabon                Mindilaxṣ̌               Ališa            Mayʉnju

Qro piwand       Piwand                  Balani                  Abi J̣̌ʉ           Rez mamad

Šikinda             Šo baig                  Ališa Kakas            Fomamʉr     Mir kičet

Palpaluk           Li Bay                    Almačri                 Yorkanḍi      Lalmi/Teṣ̌ Čuwan

Čutal- Khu sevza

Photo Credit: Dee Jay

X̌ik zik eṣ̌ yemer Čutal x̌anen, yemeṣ̌ te khu wost. Šʉpʉn ništ yem beniγ̌ yawen, čizer ki dem beniγ̌  I treṣ̌p šira kumdeṣ̌  ki toqat rand. Hayem rang Šʉpoδ be tay yow speraiγ̌ I ʒaq digar rang. Šʉpʉn ve hatem čutal sepraiγ̌ noy en tetek x̌etk x̌e ǰ̣ixetk ev, Doγ bayd ev ki  hadan x̌enetk yow ʒi kul hayron jin vitk. 

Pirkitən woz Taγ̌m-e-rasem

Sav ni taγ̌em nung γafč keṣ̌en, magam savrep yem sukrotišt tumer malum ne hʉmʉyd. Ye wezit saver kam rang x̌anem Pirkitən woz Taγ̌em  sukrotišt čiz.

Ce taγ̌men yi čand ror tremis, yi bu akobireṣ̌ xalifa ṣ̌ix̌ sohat didγ̌iker reč̣en. Sohateṣ̌ ki yewerd yaneṣ̌ hawal rore pirkitən e rasm šexst.

Pirkitən Ror

Hadem roreṣ̌ spocen yi γafč nungi x̌eč Semen eṣ̌ pacen. Semen pecaki tumer oson nast, yemi čiz γazeg xoy biryani nast ki save ʒi yow pacət. Ye wezit saver x̌anem semen x̌eč eš ceng wost. Awaleṣ̌ spo naništ di yi qiča pok x̌etk gidim wuč caren. Can cebas ya xun xalgišt gidim žaw wužduyen x̌e di yi dig, xoy zardig eṣ̌ yow gon x̌e yupkəṣ̌ da č̣ak gon x̌e bafeṣ̌ yo nʉvn. Yi muyən cebas ya gidim δengeṣ̌ da dig xoy zardig yer-yer rang wost, can cebas spo naništ ya žaw ca digən nix̌inden x̌e ske kut eṣ̌ yow wesk x̌ak dustan  werxʉven. Kirẓ̌epčiṣ̌t thag hawa nay x̌anen, timikər toc gutaker yašteš ya semen žaw thag ne γošven.

Ce waxteṣ̌ ki semen žaw wesk wost yandiṣ̌ yow δʉx̌ən dustan tre xʉδorg yunden, can cebaseṣ̌ semen pecak sukrot wudren. Semen yʉmj eṣ̌ de yi lup dig xoy zardig eṣ̌ yʉpək da gon x̌e raxniγ̌ eṣ̌ berdam caren. Trimisev γ̌uz dustan te khu rex̌k, yez wodg eṣ̌ ʒi γ̌uz xoy gase istimol caren.

Panʒ sohat pecaken cebas spo nungi semenek eṣ̌ tyor wost. Magam hadem roreṣ̌ yem x̌eč eṣ̌ ne yawen, ro lup diqunver ev yow ske zik yoδak x̌ak dustan neṣ̌ randen, digarveri yem yitən hukem ne tiwetk. Kumd ki hazor xʉš yitk yav yowe hayo ev nek remetk.

Trimis veṣ̌ da dig yix̌ woz trʉ gʉlgʉlay γ̌ar veṣ̌ be kart, yix̌ veṣ̌ aska kart ki ya semen θit may, woz γ̌ar ev ra ska keṭke ki ya semen baf qiti wost. Qidimev ṣ̌ung kapč̣ilez qiti x̌ak dustan istimol x̌etk, yez wodgeṣ̌ išn yišn kapčilez istimol caran.

Sutors

Sutors eṣ̌ yi tuṣ̌etk šepk xoy ʒaqlay rang ṣ̌ung gon, yow mis eṣ̌ č̣ʉk tʉṣ̌n. Qidim ev kusʉnder en sutors x̌etk wozev ki ne ev gʉtetk yandiv pišpiš wʉnʉkən x̌etk. Yez wodgeṣ̌ šasken xoy digar draxtven be sutors gon. Šogʉn pʉtʉkišt yem sutors gon x̌e xun-xun eṣ̌ sʉtʉyen, xalgišt yow ske x̌ʉ ricen lecren. 

Sutors

Pirkitən ṣ̌um eṣ̌ yandi umren loop mirdina eṣ̌ yow xamuved x̌e te xun eṣ̌ čermʉved, da čiremnən qiti yoweṣ̌ šogʉn muborak x̌and. Ta xun niyeng xalgišt Borikla xanen, can cebas ya sutoreṣ̌ pʉtʉk dint x̌e, ʒaq ruγ̌eneṣ̌ tra sʉx̌en x̌e tre was eṣ̌ yow e din.

Trimis ev ta x̌ʉ xun bar pʉtʉk diyetk x̌e yanev x̌enet “Aslom-e-Alykum, Quš peter em wozomd , quš setex̌ em wozomd, Iškošʉm e dolat em wozomd, pur gandum, pur γala em wozomd”. Yandiv šogʉn bohor mʉborakbod x̌enetk x̌e yandiv čireng.

Šogʉn pʉtʉk yave yʉtk x̌e ya pišpiṣ̌ vʉnʉk, yarz et ya mʉžʉr ev re yi δock ev re ẓ̌aw sar yo diyetk x̌e ta x̌ʉ yiri ev yo likerk.

Trimis ev γafč Bismilo meṣ̌en x̌ʉ rasmev šixsevetk, yez-wudg rang soz-nawoz meṣ̌n nay.

Qidimev yišn ne gʉtetk, aska ev kʉrn dʉstan te spundrev nawek jay rev kʉsʉnder sutors istimol x̌etk. Kurnen trimis di yi wʉrgeṣ̌tev sutors tuṣ̌etk x̌e yandiv te supundren kiṣ̌ta x̌etk. Bʉlčdas hel neveṣ̌ Gulmit yʉrt kʉsʉnder sutors x̌etk x̌e kʉrn dʉstan ev wʉzmetk.

Taγ̌em Ror

Zahir de X̌ik libos en

Piritkən yan roreṣ̌ Taγ̌em rasm šexsʉven, Taγ̌em ror yipoč eṣ̌ čʉrg din sohat wost. Sahar reṣ̌ šogun pʉtʉk išt de qiribi xun ṭumang din. Ra ricən ʒiγ̌neṣ̌ xaṣ̌č̣ yarz ra γ̌ef kaṭen yaneš ya δit tayen caren ki yoweš kum γ̌na rešt, tre kumγ̌na eš ki ya δit reṣ̌t hatraγ̌na eṣ̌ fasl baf wost.

Te osmon γ̌ena eṣ̌ ki δit reγ̌de yo veš šak dišt. Yanveš ca mʉl en be ti γ̌aš di yanveš čʉrg dix̌t. yan eš panʒ jay sike ye paš er x̌oy sike ye taxat er mʉl kaṭen x̌e ca pišpiš vʉnʉk neveṣ̌ skar kart, lew re veš xat ki lew ki setk vitke yandi ep marziγ̌ ne pirvit. Yanveš da mʉyona er yi kul gox̌t, ca yarz en ra dix̌t, ca pišpiš vʉnʉk yi ṣ̌ʉmonak  neveṣ̌ ra di, ca muẓ̌ur čʉt neveṣ̌ ra di x̌e yanveš  ta yiri yo lekert.

Trimis veṣ̌ bismillo kert x̌e x̌at veš ki sohat vitay yan ki kuy koxej tu yoveš ta xun ne lekert can digar ca zizest juwonist ya zaqiq veš ska kut remet. Maper et buzʉrgiešt ta xun halde. Yanveš sohat kert x̌e yʉrk δʉn veṣ̌ gox̌t, yarz veš tex̌ofd, zax̌ veš raxniγ̌ dix̌t, yarzg veṣ̌ b ra kart yoweš ṭʉmṭang δit vite. Yanveš qobo x̌at x̌e tru qur veṣ̌ ca ẓ̌aw neveš ta ricen sivand kert. Ska kutev ki cʉmer xalg tu yanveš ska δast yoθt x̌e ra x̌ʉ sikδ veš yow dix̌t, hadneṣ̌ mʉr pest be vitay.

Spundre X̌ak

Can cebas ska kut neṣ̌ siver et spʉndre xamven, x̌e ya akobir išt yow durzen,  ya za išt  ya durukš ve hay caren, yi mirdina eš durukṣ̌ gon nirip kirest eš yor pemčven, tilpek eš yower din, yi kit en xoy čʉkpist ẓ̌aw eš tam dam din. Maper buzurgišt tram mis wocen, juwon et zayišt eš tra cebas ya durukṣ̌ eṣ̌ hay caren x̌e rečen neṣ̌ da šawarn xoy dam qiribiγ̌ wunder jama wocen.

Drʉkṣ̌

Ya lupišt limaner šogʉn muborak x̌anen, ya zayišt durukṣ̌ kumdi ki yi xalg tay hoškʉwe, čolok hoškʉew x̌anen x̌e leweṣ̌ yo gon. Da wundre miyona eṣ̌ yi δart put wost, ca δart put neš tra wundre werxven. Xilifa sohib eṣ̌ fotiya x̌and, yaneṣ̌ imomon ven peγambaron ve nung durzen x̌e taγ̌em eš katen.

Juwon išt ya yi jeft durukš eṣ̌ ske siver vanden x̌e spʉndreṣ̌ tam gon, can cebas yi bʉzʉrg eṣ̌ čʉrg dix̌t. Hadem en qiti kuy en ki mirdina za  tay bu solina, tamve sikiδ eṣ̌ perg gon, pʉreṣ̌ ramve skiδ din, ʒaqlay čʉpan xoy bet eṣ̌ yaver pemceven  x̌e yaneš ske supunder yave gon. . Kʉx̌teṣ̌ te xun en semen, žarž, bat, halwo woz digar x̌eč eṣ̌ wuzmen. Hadra wundre x̌at khutan eṣ̌ nezden x̌e ya x̌eč woz žarž tubaq eṣ̌ ske zik yoδen. Oxri reṣ̌ xalifa sohib putʉn yurt er šogun muborak bodi rand x̌e baff fasle et sihat et salomati dustan duwo čalged.

Semen Ṣ̌apik

Spo nungi  šex̌č Semnek

Yaneṣ̌ digari mʉrdʉm išt x̌ʉ xunver rečen, kuyen ki durukš tay yašt eṣ̌ tram sar eṣ̌ semen sux̌en, ca yumjen skam pʉtʉk din x̌e ca semen ṣ̌apik neṣ̌ tam γ̌aṣ̌ din x̌e te xun eṣ̌ yow čermeven. Can cebas ya durukṣ̌ eṣ̌ tra wundre yunden x̌e yi digar durukṣ̌ eṣ̌ wuzmen x̌e čurg eṣ̌ din. Da jay ruxen tebaq eš sek zik yoδen x̌e te x̌ʉ xunveṣ̌ rečen. 

Hadem roreṣ̌ be har kas da jumotxena bar jama wost x̌e x̌ʉ x̌eč eṣ̌ dilimanen yawen.

Taγ̌men cebas šogʉn pʉtʉk išt tri kʉx̌t mis wʉrʉwen  x̌e kiṣ̌ta oγoz eṣ̌ caran.

Drukṣ̌ Šepk

Juwoništ de Drukṣ̌ šepk meṣ̌n

Taγ̌em roreṣ̌ šogʉn putukišt šepk durzen x̌e tre marka eṣ̌ niwzen, ya drukṣ̌ šepk eṣ̌ xušruy hufen x̌e lup to ʒaq ske x̌u yisp eṣ̌ yow durzen. Ya xalgveṣ̌ šask e šepke ṣ̌olxve murγul γ̌irovd. ʒengeṣ̌ sʉδʉyd ki ska šepki spreγ̌ ṣ̌epxetk, kumdeṣ̌ ki bahor e šogʉn e niṣ̌un wost. Bʉzʉrgve x̌enaki ki ya zamona re Kʉnjʉδ be tumer teyiγ̌ ne tu. Kam-beγ̌el xalgišt veṣ̌ taγ̌me qriber Γ̌arx̌iδ (Gojal) wezde. Adan čand baδ xalgve de banay te drukṣ̌ šepken yaver be yiγ̌un ṭax x̌etk. 

Yez wudgeṣ̌ yem drukṣ̌ šepk durzen magam sirf ruwoyet dustan, čizer ki neyeṣ̌ spo vurut iṣ̌t tem wezin neyeṣ̌ woz yav reδuven zurat pirvit. Magam spo juwoništ Taγ̌em ror delimanen tišputiγ̌ caren kumdi ki niv spo suqofat yi xušruy hisa vitk.

Yupk, Čʉmos, woz Čiltaq fizdak

Čʉrg din rori Yupk, Čʉmos xoy Čiltaq te xalg fizdak yi rasem tiwetk, kumdi ki wudg yiktow niṣ̌etk. Xalgve xenaki yem ki x̌ʉynan ve yupk, cʉmos xoy čiltaq šindetk x̌e ske kutev haletk x̌e te mirdina ve fəzdetk. Hayem šitik (yemer x̌anen) ziyoda ne-tʉy x̌etk x̌ʉynan ve x̌etk. Yupk ev ʒe xalg ve teliman fizdetk magam čʉmos et čiltaqni xas qisa tiwetk. Te blad xalgev čʉmos fizdetk woz de pʉzʉv ki kuyer kaž tiwetk tamve čiltaq fizdetk.

X̌anneṣ̌ ki čiltaq fizdak tremis ne tu magam yem rasm cebasen qti vite. Wozveṣ̌ Mirer be šaar ne kert. 

Wir Tat

Kumd petre ki de x̌ʉ Tat δast wʉdretu  x̌e tuki yex̌k vitu, wodgi haya petre γafč  tiz vitk, ta x̌ʉ tiziγ̌ ni yo hatumer tre prut rex̌k ki kulčiz tre cubas likerk. Yez wodgi hayem holot ki ya bičora tat i be tam niwizən baseṣ̌ ne wizit.

Photo Dee Jay

Haya nočor tat kumd ki x̌ʉ wʉx̌en wesk kert x̌e yowi joyoved, x̌ati čut kaloš woz pišin luq-pari pemγ̌en, magam x̌ʉ petrer ri ṣ̌eγ̌d woz xušruy luq-par pemcovd. Ya tat ne-joyetk tu magam yower ilme durkoriγ̌ malum tu, askayi x̌ʉ mol-hol woz jay be porot x̌e x̌ʉ petri joyoved, ya tat x̌at krest, ṣ̌ʉṣ̌k, woz sendali pemaγ̌en. Ne wocen ror yo šʉpʉθk be taγ̌day, wozeṣ̌ yi wicen ror yoweṣ̌ beṭ pemγ̌en kumdeṣ̌ ki yow nan xoy yo jemat yower hoft. Te ṣ̌ʉwe močen woz te yʉrk xoy baqla putokeni x̌u wanj setk kert.

Yowri yem ozobatišt bowar tu, askayi x̌ʉ petrer čiz kami ne lekert. Ce baff yit-piten wezg baff luq-paren wezg joyen batak, kulčizi yower rat.

Ya petre baff joyen dustan re ṣ̌ar γ̌na reγ̌day, x̌ʉ joyeni več̣oved x̌e di yi lup jayi yo yark got, gutak be yowen γafč vitay. Teyiγ̌ γafč wocen sebab ya petre ṣ̌argeṣ̌ta vitay, yi joyetkʉng purčoδni ra ṣ̌ar x̌at tuy be kert.

Yan bet kuy merk ki ya tat, ya petre woz bet faar ne γ̌irday ki kuyi te ẓ̌ʉ xun taya ne nast, da x̌ʉ jematen bet tre šet ne γ̌atay. Ror ce roren ya petre da x̌ʉ tat heṣ̌ ske ne wocen vitay, sirf paysa yower sitet. Ya petre er albat suδoyday ki paysa eṣ̌ albat kulčiz jay wudurt, magam nay. Ya nan trimis ken yi bimoriγ̌en mertu, nive wiriγ̌eneṣ̌ ya tat har ror mertay.

Maperiγ̌, woz wiriγ̌ kifč̣ nive da tat jon wudretu, ror ce roren yo kamzʉr vitay, ce yit pitən be wergne. Ya petre er bet čiz fikre, yi mʉy ki yi mulk, yaner di yi mulk, bs x̌ʉ tatreṣ̌ tor dix̌t x̌e x̌ateṣ̌ ki paysa et gʉtetka nay?

Ya hamsoya išt woz yo xiṣ̌išt sakem tat ṣ̌exal wezday x̌e dam heṣ̌ veṣ̌ vitay. Ya tatən čiz bimoriγ̌ ne tu, bs yow petre γofiliγ̌ woz wiriγ̌ yow te kumpalen gox̌t.

Bohori mʉy yow tat ta xun x̌atre merk, yow hamsoya iṣ̌t, woz  yow xiṣ̌išt de yarken wurex̌k, camenev  xebar ne vitk. Γafč δeṣ̌er yavri malum vitk, xebari ʒe pervetk, yow petrev be tor diyetk. Ya diyor xalgišt woz yow xiṣ̌qomišt dilmanen vitk x̌e yow oxri rasməv šixsevetk.

Yi bʉ roren cubas yo petri wezg ta x̌ʉ diyor, ya diyor xalgvey yower x̌enetk ki, cengi yow tat wir wuregnay x̌e mertay. Ya petre ri thaag asar ne x̌etk, yow ya x̌ʉ tat jayet et woz xun porot x̌e yiktowi kuč kert.

Hayemrev albat x̌enetk ki yez-wodgi ce dʉšman en ṣ̌ʉriγ̌ tay, ce zeman veni nast. 

Kokʉe Čoy

Kokʉe Čoy

Haye woy!!! Sa pey-pe-sor X̌ikiṣ̌t save nive hazor soxt čoy pit, Kokʉe Čoy ev be ni pit magam saveri malʉm nast ki yemi čiz. Spo joyetkʉng tabqi ce yaštev yikto piyoδa, Maulo ram cart.

Kokʉe Čoyev trimis dorgiγ̌ dustan istimol x̌etk, kuy ki bimor vitk hayreve yandi timik-timiker δetk. Tumeri yem čoy tem diyor ne tiwetk, neyev woz spo diyore diqunve yem diqʉniγ̌ kušiš x̌etk.

Kokʉe reṣ̌ yez-wodg spo joyetkʉng tabqa išt COFFEE  x̌anen, nive ni ra save puzuve pervetay, ki nayi pervetk, ra save dur ni pervetay.

Awal zumona Kokʉe’v de mulk’e Marakaš, yez wodgeṣ̌ yower Morocco x̌anen gutetk. Yowi zeng vitk ki Marakš yi šʉpʉn x̌ʉ kela ve puyener yʉtk. Ya kelaišt hameša waṣ̌k, yi ror ya šʉpʉn x̌ʉ kelave deẓ̌g x̌e jiδa jay yʉtk. Haya ror ya kelaišt ne waṣ̌k, ya šʉpʉn tayin x̌etk ki yow kelaišt rex̌k x̌e di yi draxt ben gʉli rang čizev yitk, zaq waxti rex̌k ki ya kela ve dubora jon gʉtetk. Ya šʉpʉn can zaq ra x̌ʉ jib keṭk x̌e wezgi ra x̌ʉ xun yandi re yupek yow picetk x̌e pitki yowe waškiγ̌i be neṣ̌etk.

Ye wezit sak be cemen trem yemer Kokʉe Čoy x̌anen. 

Woδ X̌ak Ror

Photo Credit: Ali Ahmed

Woδ x̌ak ror spocen yi γafč qidim rasəm. Har sol dem Trʉ Toquš (Farwari Mui) eṣ̌ diyor lup to ʒaq dilamnen x̌ʉ bilet woz ganti eṣ̌ durzen x̌e x̌ʉ tat, pup x̌etk woδveṣ̌ višven. Ce waxtəṣ̌ ki woδ pokiza caran x̌e yandeṣ̌ koi ki umren Lup tay yoweṣ̌ yandi Xudoy nung durzd x̌e yupkeṣ̌ tre woδ dix̌t. De Gulmitəš Goz vrʉtišt šogun soat caran, yem rasmi γafč trimis ken tay.

Mir Sulum Xon hayem Dalgirum woδ ketk, kumdeṣ̌ ki Gulmit yurt x̌ʉ obodiγ̌, woz diqʉniγ̌ dustan istimol cart. Tremisev Gulmit yurtišt di Mir Sulum Xon gʉmbiz benev xudoyi x̌etk, yez wudgeṣ̌ di Dalgirum jumotxna bares yem rasem šexsiven.  

Dalgirum woδ, Čʉmʉngul wuč̣ woδ, Čʉmʉngul past woδ, Tanzim woδ, Kuk woδ, dem spo diyor lup wδišt tay.

Hayem rorəṣ̌ diyor lup to ʒaq yark več̣ʉven x̌e dilmanenəṣ̌ nezden x̌e xudoyi eṣ̌ yawen, trimisəv bat x̌etk, yez wodgeṣ̌ halwo xoi sʉmya pacen. Spo širin čoi dan qiti, yowəṣ̌ koi rumʉṣ̌t. Yem rasmi digar rasməv rang γafč xušruy, xalgišt dilmanen nezden, xʉ qisaveṣ̌ limaner caren. Yez wodgi tre liman čiremni γafč mʉškil vitk, sakes ror ce roren celimanen δir wocenət reč̣neṣ̌.

Koyen ki zimin nast yašteṣ̌ x̌anen ki sakri zʉrat nast, woδ x̌aker čir reč̣en. Ẓ̌ʉ xayoler koyen ki timiker šini be tay yašt be zʉrʉr reč̣en. Čizer ki hayem roreṣ̌ treliman  sak čiremen bs wezin, digar roreš saken kʉx̌t da x̌ʉ jonve heṣ̌.

Sakep ko coγ̌der ska x̌ʉ xayolət fiker woδep ko yupk din??

Kuth Δit

Kuth δiti spo x̌ik murdum ni ye γafč  kušrʉie rasm tay, wodgeṣ̌ be lʉpet zaq dilmanən hayem rasməṣ̌ šexsvən.  Γafč xalgišt hayem rasmer KITH xoi KETH δit x̌anen, yemi ẓ̌ʉ xayoler drʉst nast. Sak ki kam rang skem lafz ki γawr caren ya lafzeṣ̌ x̌at saker x̌and ki ya rasm nʉngi čiz. Askeṣ̌ sak yemer Kuth δit x̌anen, čizer ki hadem roreṣ̌ sak x̌ʉ kuth riceneṣ̌ pokiza caren x̌e sʉriγ̌eš tre baar katen woz khʉš bohoreš khʉš omadid x̌anen.

Kuth δit roreṣ̌ te popšingən x̌ʉ ricen girdeṣ̌ pokiza caren  x̌e tre δireṣ̌ yo yandi suvand caren, caneṣ̌ te xun dest da čiremən qiti Šogun Mʉborak  x̌anen, ta δest niyeg xalgišteṣ̌ Borikla x̌anen. 

Kuth Δit

Δeγ̌dišt hayem ror šʉlbʉt xoi xista dʉrzen x̌e x̌ʉ tat xuneš reč̣en, čizer ki hayem roreš δeγ̌deṣ̌ da x̌ʉ tat nanən qiti rimit. Yemi treliman loxṣ̌nen yi baf rasem.

Qidim waxtəv qʉrumišt dilamən qiti vitk x̌e da  x̌ʉ x̌uniγ̌ ce kʉx̌ten ʉmrer wezg bʉzʉrg ṣ̌ix̌ev niyeng x̌e x̌ʉ x̌ečəv hadem ror yitk woz x̌ʉ rorəv remetk.

Wʉzem γafč waxtən bad tem diyor hadem rasem šamil vitay, γali be ya xušrʉiγ̌ dra tay, γaleš be diyore zaq to lup dilmanen qiti nezden x̌e hayem rasmeṣ̌ šexsven.

Saharen sak be gezde x̌e širin čoyn pit can x̌ʉ ricene girden te popšingən  višoved x̌e tra wʉndren sivandən kert, can cebas  čilen tre γaz vast, di  yi taṣ̌ten zaq yʉmg deẓ̌d x̌e xun was irdgirdən , khušruie δerd putʉk en dix̌t.

Hayem roreṣ̌ bʉ taom pacen, yiwi šʉlbʉt woz yiwi xista Šʉlbʉt ki qidit gʉṣ̌ten vitay yoweṣ̌ woz digar rang maza rand.

Ẓ̌ʉ nan saker di yi qeča šʉlbʉt gox̌t x̌e sak yo deẓ̌d x̌e jumotxona baren reγ̌day. Diyor xalgišt be drar wezday, har kas ta x̌ʉ xunen ki čiz petcek tʉ yowi deštu x̌e dra westʉ. Kʉx̌tev baff niyen x̌e dilmanen ya špikəv yit, oxri erev Xalifa sohibe baf fasl, woz sihat salomati dustan duo kert, can bišxa Xalifa sohibe kʉx̌ter Šogun Muborakbodi rat.

Jumotxna baarən cebas , di yi wʉndrev zaq to lup jama vitay, čizir ki hayem roreṣ̌ TUKSURI ṣ̌tik caren. Zaq umren yašt tre yi gena woz lupišt tre yi gena wocen x̌e yem štikeṣ̌ caren. Tuksuri ṣ̌tik dustaneṣ̌ yi baf band woz baff tʉṣ̌etk tuksuri eṣ̌ durkor wost. Yem ṣ̌tik’e esobi zaq digar rang kumdeṣ̌ ki yiw-bui en šurʉ wost x̌e δasyo reš več̣t. Δasbʉ δasyo eṣ̌ ki wost yowreṣ̌ yi tika x̌anen, hazingeṣ̌ yem ṣ̌tik tre prut č̣it.

Maẓ̌ be γafč waxt baadən Tuksuri dix̌t, γafč maza wezday magam spo lupvey sak nay γošovd, sakən waṣ̌te. Mapairven ki kum yor tu, yašt Beč̣ Sulaimon, Beč̣ Sher Ali, Beč̣ Bidel, Beč̣ Dod Krim, Pup Sojit woz Utoδ Abdullah tu.

Saken γafč̣  ṣ̌argešta vitk, γafč̣ joyetkʉngn vitk, γafč̣  gʉtakʉzg be vitk, magam yi šakiγ̌i de sak wezg, ki sake x̌ʉ zik woz x̌ʉ xʉšruy suqofat x̌at ta x̌ʉ δasten nʉsner gezg. Maẓ̌ γafč̣ joyetk tre barem bə reγ̌day, γafč̣em dišt wozem wind, magam yi čizem wudg dišt, sirf dišn nay ẓ̌ʉ č̣eẓ̌em heṭ vitay. Dem johoni cem spo sqofatən xušrʉie woz digar čiz nast. Spo molet dowlatep piγ̌ar ne wereṣ̌t magam spo zikət woz spo sqofati hamiša duštan.

Sakəp ko coγder x̌ʉ xayolet fikre sʉriγ̌ep tre barkaten??????????????????

Wingas Tui

Photo credit: Nancy A. Wright

Trimisi Wingas Tui spo sqofat yi hissa tu, de Gulmit sad xona yʉrti delimanen qiti vitk x̌e yem rasmev šixsivetk.

Bohori, June wist yi torix hayem sad xonae ra šawaranev tre liman vitk x̌e baqla xoi yʉrke putokve meṣ̌nev bat x̌etk x̌e xun sarev yow xuḍoyi baxṣ̌ x̌etk.

Yem rasmi ce digarven yiwretk ska tiwetk ki de June muy wingasay zroa’at γafč nʉqson x̌etk.

Photo Credit: Sajjad Ahmed Bari

Wingas nasl γafč wocne waja’n yʉrke fasli hamiša γafč nuqson vitk. Yʉrkev dretk, kəsetk x̌e yʉmjev x̌etk, gidimi tumer ne tiwetk, neye tumer vitk, čhizerki hada waxt suriγ̌eṣ̌ vitey, γribiγ̌i be tiwetk. X̌ʉ wanj setk x̌akerev aska xalgve yʉrke ṣ̌apiken x̌ʉ wanj setk x̌etk.

Hadem rasmi xilifa yan baf fasl woz kamen kam nuqsoniγ̌e du’o čhilgetk, can bišxav xalgve de x̌ʉ wundre mʉlʉng semen x̌etk, wingasištev can wʉṣ̌etk, yavri sʉδʉyetk ki yowi xalg x̌e yanev skə faslve ne xmetk.

Yez wʉdgi yem rasm niṣ̌etk. Wingasve nasli b niv tumer nast čizer ki ne sirf zave ce tumbuken yav weṣ̌ovd, balki ṣ̌korive te miltiqen ṣ̌kor kert x̌e wingasve x̌ʉ jay lekert. Xalgve xun x̌ak dustan sʉrʉng kert yow sebabən be wingas ve x̌ʉ jay lekert.

Wingas tui’e rasme ska bə nṣ̌etk ki KKH road ce vitey, Čhinave sʉrʉng kert,  xalgve ra x̌ʉ faslev zer istimol kert wingasve yow yit x̌e mertive, yow sebabən be wingas nasl kam vitay. Yez wudgi də Gojal wingas nasl γafč̣ nast, wuzayen zumanəp yem nasl yitko naṣ̌t.

Qdim xalgištev oqil tiwetk, yave wingase ṣ̌kor ne x̌etk balke yave fasl bačat x̌etk čhizer ki wingasve nasl nʉqson me wost. Yaštev nəjoyetk tiwetk magam qʉdrat nezomev baf dišetk, chizer ki qʉdrat də yi nezomeṣ̌ ki xrobiγ̌ caren, caneṣ̌ di digar nezoməv be xrobiγ̌ wizit.

Sakep ko woz č̣iz nusun dušma.