Čutal- Khu sevza

Photo Credit: Dee Jay

X̌ik zik eṣ̌ yemer Čutal x̌anen, yemeṣ̌ te khu wost. Šʉpʉn ništ yem beniγ̌ yawen, čizer ki dem beniγ̌  I treṣ̌p šira kumdeṣ̌  ki toqat rand. Hayem rang Šʉpoδ be tay yow speraiγ̌ I ʒaq digar rang. Šʉpʉn ve hatem čutal sepraiγ̌ noy en tetek x̌etk x̌e ǰ̣ixetk ev, Doγ bayd ev ki  hadan x̌enetk yow ʒi kul hayron jin vitk. 

Pirkitən woz Taγ̌m-e-rasem

Sav ni taγ̌em nung γafč keṣ̌en, magam savrep yem sukrotišt tumer malum ne hʉmʉyd. Ye wezit saver kam rang x̌anem Pirkitən woz Taγ̌em  sukrotišt čiz.

Ce taγ̌men yi čand ror tremis, yi bu akobireṣ̌ xalifa ṣ̌ix̌ sohat didγ̌iker reč̣en. Sohateṣ̌ ki yewerd yaneṣ̌ hawal rore pirkitən e rasm šexst.

Pirkitən Ror

Hadem roreṣ̌ spocen yi γafč nungi x̌eč Semen eṣ̌ pacen. Semen pecaki tumer oson nast, yemi čiz γazeg xoy biryani nast ki save ʒi yow pacət. Ye wezit saver x̌anem semen x̌eč eš ceng wost. Awaleṣ̌ spo naništ di yi qiča pok x̌etk gidim wuč caren. Can cebas ya xun xalgišt gidim žaw wužduyen x̌e di yi dig, xoy zardig eṣ̌ yow gon x̌e yupkəṣ̌ da č̣ak gon x̌e bafeṣ̌ yo nʉvn. Yi muyən cebas ya gidim δengeṣ̌ da dig xoy zardig yer-yer rang wost, can cebas spo naništ ya žaw ca digən nix̌inden x̌e ske kut eṣ̌ yow wesk x̌ak dustan  werxʉven. Kirẓ̌epčiṣ̌t thag hawa nay x̌anen, timikər toc gutaker yašteš ya semen žaw thag ne γošven.

Ce waxteṣ̌ ki semen žaw wesk wost yandiṣ̌ yow δʉx̌ən dustan tre xʉδorg yunden, can cebaseṣ̌ semen pecak sukrot wudren. Semen yʉmj eṣ̌ de yi lup dig xoy zardig eṣ̌ yʉpək da gon x̌e raxniγ̌ eṣ̌ berdam caren. Trimisev γ̌uz dustan te khu rex̌k, yez wodg eṣ̌ ʒi γ̌uz xoy gase istimol caren.

Panʒ sohat pecaken cebas spo nungi semenek eṣ̌ tyor wost. Magam hadem roreṣ̌ yem x̌eč eṣ̌ ne yawen, ro lup diqunver ev yow ske zik yoδak x̌ak dustan neṣ̌ randen, digarveri yem yitən hukem ne tiwetk. Kumd ki hazor xʉš yitk yav yowe hayo ev nek remetk.

Trimis veṣ̌ da dig yix̌ woz trʉ gʉlgʉlay γ̌ar veṣ̌ be kart, yix̌ veṣ̌ aska kart ki ya semen θit may, woz γ̌ar ev ra ska keṭke ki ya semen baf qiti wost. Qidimev ṣ̌ung kapč̣ilez qiti x̌ak dustan istimol x̌etk, yez wodgeṣ̌ išn yišn kapčilez istimol caran.

Sutors

Sutors eṣ̌ yi tuṣ̌etk šepk xoy ʒaqlay rang ṣ̌ung gon, yow mis eṣ̌ č̣ʉk tʉṣ̌n. Qidim ev kusʉnder en sutors x̌etk wozev ki ne ev gʉtetk yandiv pišpiš wʉnʉkən x̌etk. Yez wodgeṣ̌ šasken xoy digar draxtven be sutors gon. Šogʉn pʉtʉkišt yem sutors gon x̌e xun-xun eṣ̌ sʉtʉyen, xalgišt yow ske x̌ʉ ricen lecren. 

Sutors

Pirkitən ṣ̌um eṣ̌ yandi umren loop mirdina eṣ̌ yow xamuved x̌e te xun eṣ̌ čermʉved, da čiremnən qiti yoweṣ̌ šogʉn muborak x̌and. Ta xun niyeng xalgišt Borikla xanen, can cebas ya sutoreṣ̌ pʉtʉk dint x̌e, ʒaq ruγ̌eneṣ̌ tra sʉx̌en x̌e tre was eṣ̌ yow e din.

Trimis ev ta x̌ʉ xun bar pʉtʉk diyetk x̌e yanev x̌enet “Aslom-e-Alykum, Quš peter em wozomd , quš setex̌ em wozomd, Iškošʉm e dolat em wozomd, pur gandum, pur γala em wozomd”. Yandiv šogʉn bohor mʉborakbod x̌enetk x̌e yandiv čireng.

Šogʉn pʉtʉk yave yʉtk x̌e ya pišpiṣ̌ vʉnʉk, yarz et ya mʉžʉr ev re yi δock ev re ẓ̌aw sar yo diyetk x̌e ta x̌ʉ yiri ev yo likerk.

Trimis ev γafč Bismilo meṣ̌en x̌ʉ rasmev šixsevetk, yez-wudg rang soz-nawoz meṣ̌n nay.

Qidimev yišn ne gʉtetk, aska ev kʉrn dʉstan te spundrev nawek jay rev kʉsʉnder sutors istimol x̌etk. Kurnen trimis di yi wʉrgeṣ̌tev sutors tuṣ̌etk x̌e yandiv te supundren kiṣ̌ta x̌etk. Bʉlčdas hel neveṣ̌ Gulmit yʉrt kʉsʉnder sutors x̌etk x̌e kʉrn dʉstan ev wʉzmetk.

Taγ̌em Ror

Zahir de X̌ik libos en

Piritkən yan roreṣ̌ Taγ̌em rasm šexsʉven, Taγ̌em ror yipoč eṣ̌ čʉrg din sohat wost. Sahar reṣ̌ šogun pʉtʉk išt de qiribi xun ṭumang din. Ra ricən ʒiγ̌neṣ̌ xaṣ̌č̣ yarz ra γ̌ef kaṭen yaneš ya δit tayen caren ki yoweš kum γ̌na rešt, tre kumγ̌na eš ki ya δit reṣ̌t hatraγ̌na eṣ̌ fasl baf wost.

Te osmon γ̌ena eṣ̌ ki δit reγ̌de yo veš šak dišt. Yanveš ca mʉl en be ti γ̌aš di yanveš čʉrg dix̌t. yan eš panʒ jay sike ye paš er x̌oy sike ye taxat er mʉl kaṭen x̌e ca pišpiš vʉnʉk neveṣ̌ skar kart, lew re veš xat ki lew ki setk vitke yandi ep marziγ̌ ne pirvit. Yanveš da mʉyona er yi kul gox̌t, ca yarz en ra dix̌t, ca pišpiš vʉnʉk yi ṣ̌ʉmonak  neveṣ̌ ra di, ca muẓ̌ur čʉt neveṣ̌ ra di x̌e yanveš  ta yiri yo lekert.

Trimis veṣ̌ bismillo kert x̌e x̌at veš ki sohat vitay yan ki kuy koxej tu yoveš ta xun ne lekert can digar ca zizest juwonist ya zaqiq veš ska kut remet. Maper et buzʉrgiešt ta xun halde. Yanveš sohat kert x̌e yʉrk δʉn veṣ̌ gox̌t, yarz veš tex̌ofd, zax̌ veš raxniγ̌ dix̌t, yarzg veṣ̌ b ra kart yoweš ṭʉmṭang δit vite. Yanveš qobo x̌at x̌e tru qur veṣ̌ ca ẓ̌aw neveš ta ricen sivand kert. Ska kutev ki cʉmer xalg tu yanveš ska δast yoθt x̌e ra x̌ʉ sikδ veš yow dix̌t, hadneṣ̌ mʉr pest be vitay.

Spundre X̌ak

Can cebas ska kut neṣ̌ siver et spʉndre xamven, x̌e ya akobir išt yow durzen,  ya za išt  ya durukš ve hay caren, yi mirdina eš durukṣ̌ gon nirip kirest eš yor pemčven, tilpek eš yower din, yi kit en xoy čʉkpist ẓ̌aw eš tam dam din. Maper buzurgišt tram mis wocen, juwon et zayišt eš tra cebas ya durukṣ̌ eṣ̌ hay caren x̌e rečen neṣ̌ da šawarn xoy dam qiribiγ̌ wunder jama wocen.

Drʉkṣ̌

Ya lupišt limaner šogʉn muborak x̌anen, ya zayišt durukṣ̌ kumdi ki yi xalg tay hoškʉwe, čolok hoškʉew x̌anen x̌e leweṣ̌ yo gon. Da wundre miyona eṣ̌ yi δart put wost, ca δart put neš tra wundre werxven. Xilifa sohib eṣ̌ fotiya x̌and, yaneṣ̌ imomon ven peγambaron ve nung durzen x̌e taγ̌em eš katen.

Juwon išt ya yi jeft durukš eṣ̌ ske siver vanden x̌e spʉndreṣ̌ tam gon, can cebas yi bʉzʉrg eṣ̌ čʉrg dix̌t. Hadem en qiti kuy en ki mirdina za  tay bu solina, tamve sikiδ eṣ̌ perg gon, pʉreṣ̌ ramve skiδ din, ʒaqlay čʉpan xoy bet eṣ̌ yaver pemceven  x̌e yaneš ske supunder yave gon. . Kʉx̌teṣ̌ te xun en semen, žarž, bat, halwo woz digar x̌eč eṣ̌ wuzmen. Hadra wundre x̌at khutan eṣ̌ nezden x̌e ya x̌eč woz žarž tubaq eṣ̌ ske zik yoδen. Oxri reṣ̌ xalifa sohib putʉn yurt er šogun muborak bodi rand x̌e baff fasle et sihat et salomati dustan duwo čalged.

Semen Ṣ̌apik

Spo nungi  šex̌č Semnek

Yaneṣ̌ digari mʉrdʉm išt x̌ʉ xunver rečen, kuyen ki durukš tay yašt eṣ̌ tram sar eṣ̌ semen sux̌en, ca yumjen skam pʉtʉk din x̌e ca semen ṣ̌apik neṣ̌ tam γ̌aṣ̌ din x̌e te xun eṣ̌ yow čermeven. Can cebas ya durukṣ̌ eṣ̌ tra wundre yunden x̌e yi digar durukṣ̌ eṣ̌ wuzmen x̌e čurg eṣ̌ din. Da jay ruxen tebaq eš sek zik yoδen x̌e te x̌ʉ xunveṣ̌ rečen. 

Hadem roreṣ̌ be har kas da jumotxena bar jama wost x̌e x̌ʉ x̌eč eṣ̌ dilimanen yawen.

Taγ̌men cebas šogʉn pʉtʉk išt tri kʉx̌t mis wʉrʉwen  x̌e kiṣ̌ta oγoz eṣ̌ caran.

Drukṣ̌ Šepk

Juwoništ de Drukṣ̌ šepk meṣ̌n

Taγ̌em roreṣ̌ šogʉn putukišt šepk durzen x̌e tre marka eṣ̌ niwzen, ya drukṣ̌ šepk eṣ̌ xušruy hufen x̌e lup to ʒaq ske x̌u yisp eṣ̌ yow durzen. Ya xalgveṣ̌ šask e šepke ṣ̌olxve murγul γ̌irovd. ʒengeṣ̌ sʉδʉyd ki ska šepki spreγ̌ ṣ̌epxetk, kumdeṣ̌ ki bahor e šogʉn e niṣ̌un wost. Bʉzʉrgve x̌enaki ki ya zamona re Kʉnjʉδ be tumer teyiγ̌ ne tu. Kam-beγ̌el xalgišt veṣ̌ taγ̌me qriber Γ̌arx̌iδ (Gojal) wezde. Adan čand baδ xalgve de banay te drukṣ̌ šepken yaver be yiγ̌un ṭax x̌etk. 

Yez wudgeṣ̌ yem drukṣ̌ šepk durzen magam sirf ruwoyet dustan, čizer ki neyeṣ̌ spo vurut iṣ̌t tem wezin neyeṣ̌ woz yav reδuven zurat pirvit. Magam spo juwoništ Taγ̌em ror delimanen tišputiγ̌ caren kumdi ki niv spo suqofat yi xušruy hisa vitk.

Yupk, Čʉmos, woz Čiltaq fizdak

Čʉrg din rori Yupk, Čʉmos xoy Čiltaq te xalg fizdak yi rasem tiwetk, kumdi ki wudg yiktow niṣ̌etk. Xalgve xenaki yem ki x̌ʉynan ve yupk, cʉmos xoy čiltaq šindetk x̌e ske kutev haletk x̌e te mirdina ve fəzdetk. Hayem šitik (yemer x̌anen) ziyoda ne-tʉy x̌etk x̌ʉynan ve x̌etk. Yupk ev ʒe xalg ve teliman fizdetk magam čʉmos et čiltaqni xas qisa tiwetk. Te blad xalgev čʉmos fizdetk woz de pʉzʉv ki kuyer kaž tiwetk tamve čiltaq fizdetk.

X̌anneṣ̌ ki čiltaq fizdak tremis ne tu magam yem rasm cebasen qti vite. Wozveṣ̌ Mirer be šaar ne kert.